Obveznice, s katerimi se trguje na mednarodnem eurokapitalskem trgu in ki jih večinoma izdajajo vlade, podjetja in banke. Razlikujemo med – obveznicami s fiksno obrestno mero (navadne obveznice), ki po obsegu prevladujejo na euro finančnih trgih, in – obveznicami s spremenljivo obrestno mero (floating issues), tj. obveznicami s spremenljivo obrestno mero. Evroobveznice se izdajajo predvsem v EUR ali USD. – Skupne evrske obveznice, tj. predlog skupne državne obveznice, ki jo izda več članic Evropske monetarne unije. S tem naj bi izravnali obrestne premije za obveznice, ki so jih izdale države, v katere vlagatelji manj zaupajo, ker ne izključujejo možnosti, da bodo izstopile iz Evropske monetarne unije. – To konkretno pomeni, da – so članice monetarne unije solidarno odgovorne za obveznice, tj. so odgovorne za zneske, ki so se nabrali drugim državam; – bi bila obrestna mera nižja od tiste, ki jo morajo zdaj ponuditi države, kot sta Grčija ali Irska, da bi našle kupce za svoje obveznice, po drugi strani pa bi se obrestna obremenitev državnih obveznic na primer za Nemčijo ali Nizozemsko znatno povečala; samo za Nemčijo je bilo izračunano nekaj desetink odstotne točke več premije na neugoden znesek 7 milijard evrov na leto; drugi izračuni so prišli celo do številke 7 milijard evrov na leto. Po drugih izračunih znaša izguba za Nemčijo celo 47 milijard EUR na leto. EUR na leto. To je po eni strani posledica odlične bonitetne ocene Nemčije, po drugi strani pa dejstva, da so obveznice likvidne in je zato z njimi zelo enostavno trgovati; – obrestno tveganje je na ta način komunicirano in s tem bi bilo preprečeno prav tisto, kar pošilja prave signale: tisti, ki dobro gospodarijo, plačujejo nižje obrestne mere, tisti, ki slabo gospodarijo, plačujejo višje obrestne mere – vendar ni nobenega zagotovila, da bodo članice z doslej malomarnim upravljanjem proračuna tudi nov denar z nizkimi obrestmi, ki ga prejmejo, uporabile na ekonomsko smiseln način – tem večja je gora dolga finančno šibkih držav, večja je njihova potencialna nevarnost, saj bodo finančno šibke države izsilile izdajo novih obveznic z grožnjo, da v zameno ne bodo mogle servisirati starih dolgov iz skupnih obveznic, kar na koncu postavi na glavo solidarno odgovornost in celotno monetarno unijo: Na vozniškem sedežu ne bodo več porok, temveč zelo zadolžene države. Hkrati se izgubi finančna suverenost kot pravica parlamentarnih teles do določanja prihodkov in odhodkov, kar je nemogoče – tudi v Nemčiji v ustrezni obliki: zvezna in deželne vlade se ne zadolžujejo skupaj, o dolžniški politiki odloča vsak deželni parlament. – Ali in v kolikšni meri Evropski instrument za finančno stabilizacijo s svojo dejavnostjo izdajanja lastnih obveznic v resnici že ne izdaja evroobveznic, je vprašanje, o katerem se veliko razpravlja in na katerega vodilni strokovnjaki za ustavno pravo odgovarjajo pritrdilno. Mimogrede, še vedno je treba preveriti, po kakšni ceni – in ali sploh! – vlagatelji po vsem svetu so pripravljeni v svoje portfelje vključiti evrske obveznice. – Glej obveznica, spremenljiva obrestna mera, razpon obveznic, reševanje, modre obveznice, kreditni prenos, ekart, evrske obveznice, evrska kriza, evrski trg, Evropska dolžniška agencija, Evropski mehanizem za stabilnost, plavajoča obveznica, japonizacija, moralno tveganje, načrt C, ideologija donosa, strukturne reforme, dvosmerna opcija.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/