Državni premoženjski sklad

premoženje družbe za upravljanje kapitala, ki je v lasti države ali vlade, z namenom pridobivanja naložb predvsem v tujini (sklad, ki je v celoti v lasti države in ki upravlja denar, pridobljen predvsem iz davkov, rezerv in plačil za naravne vire). Poleg donosa na vloženi kapital je naložbena politika številnih državnih naložbenih skladov usmerjena tudi v nefinančne cilje, ki so pogosto celo podrejeni povsem ekonomskim vidikom. – Ker skladi svojega kapitala običajno ne pridobivajo iz poslovnih dejavnosti na trgu, temveč so v prvi vrsti opremljeni z davčnimi prihodki, lahko vodijo naložbeno politiko, pri kateri ni treba primarno upoštevati donosov. Približno od leta 2005 so bili DPS vse bolj pod drobnogledom vlad gostiteljic in regulativnih organov. – Po drugi strani pa je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da so azijski državni naložbeni skladi med krizo hipotekarnih posojil vložili kapital v institucije, ki so utrpele izgube, kot so Citigroup – največja banka na svetu po tržni kapitalizaciji v letu 2007 -, Washington Mutual – največja gradbena družba v ZDA – in Union Bank of Switzerland – UBS, največja švicarska banka. V primeru banke UBS je državna družba Government of Singapore Investment Corporation (GIC) prispevala 11 milijard švicarskih frankov (!!). Globalno dejavni britanski banki Barclays Group, ki se je prav tako znašla v težavah med krizo hipotekarnih posojil, so arabski državni skladi zagotovili nov kapital; ob koncu leta 2008 so imeli arabski delničarji dvaintridesetodstotni delež v banki. – Jeseni 2008 so državni premoženjski skladi po vsem svetu upravljali približno dvakrat več sredstev kot hedge skladi, in sicer 3.000 milijard USD. Hkrati je upravljanje skladov pogosto v rokah mednarodno dejavnih investicijskih podjetij. Po drugi strani pa so nekateri DPS zaradi finančne krize utrpeli knjigovodske izgube v višini do četrtine svojih sredstev, predvsem zaradi izpostavljenosti delnicam bank. – Dolg zasebnih podjetij, ki ga je država prevzela v okviru reševanja, kot je bilo to jeseni 2008 med krizo hipotekarnih posojil v ZDA. Sklad je v okviru “programa za reševanje problematičnih sredstev”, ki ga je sprejel parlament, od institucij odkupil za 700 milijard ameriških dolarjev težkih vrednostnih papirjev.- Glej posel z AIG, delničar, nadzor delničarjev, kanibalizacija, slaba banka, investicijsko podjetje, reševanje, izgorelost, globalni igralec, agencija za stabilizacijo finančnih trgov, sklad Go-go, hedge sklad, kobilice, odkup s finančnim vzvodom, moralni hazard, skladi zasebnega kapitala, paket reševanja, tvegani kapital, sklad za stabilnost, evropski sklad, prodaja, okno tehnologije. – Glej Letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2007, str. 77 in naslednje (pregled posameznih DPS; ocena), Mesečno poročilo ECB za januar 2009, str. 79 in naslednje (tuja sredstva javnih trgov v razvoju in njihova naložbena politika; podrobna predstavitev; pregledi).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Državni premoženjski sklad“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/drzavni-premozenjski-sklad/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

7 Seitenaufrufe dieser Seite