v ožjem smislu uvedba ameriškega dolarja kot plačilnega sredstva, kot se je na primer zgodilo v Argentini med letoma 1991 in 2001; v Argentini je vezavo na ameriški dolar julija 2001 nadomestila vezava na košarico valut ameriškega dolarja in eura. – V širšem pomenu tudi na splošno zakonsko dovoljena (legalna) ali dejanska (realna, neuradna; neuradna) uporaba tuje valute – kot je EUR – v drugi državi, kot je Črna gora. Razlikujemo med – plačilno dolarizacijo: tuja valuta se pretežno uporablja kot plačilno sredstvo, – finančno dolarizacijo: tuja valuta se uporablja kot naložbeno sredstvo, – polno dolarizacijo: plače in cene v državi so izražene v tuji valuti in – dejansko dolarizacijo: ameriški dolar se pogosto uporablja kot sekundarna valuta v poslovnih transakcijah. – Dolarizacija je vedno znak, da gospodarski subjekti ne zaupajo lastni valuti. Samo verodostojna vlada in politika centralne banke, ki je strogo usmerjena v ohranjanje statusa valute kot merila, lahko zaustavita ali obrneta dolarizacijo. Celo zelo visoke grožnje s kaznijo – kot so pokazale izkušnje v Latinski Ameriki – sicer ne povzročijo vrnitve k domači valuti. – Glej sidrno valuto, obvezno sprejetje, evroizacijo, monetarno refuzijo, Greshamov zakon, beg kapitala, sekundarno valuto, regionalni denar, valuto, blagovni denar, plačilno sredstvo, cigaretno valuto. – Več o tem v IMF: Economic Issues 24: Full Dollarization. – Glej tudi Mesečni bilten ECB, februar 2003, str. 53 in naslednje.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/