Dezinflacijski pritisk

izraz, ki se pogosteje pojavlja od leta 2012 in pomeni, da se indeks cen življenjskih stroškov skoraj ne povečuje, v posebnih primerih pa sploh ne. Pogoji na svetovnem trgu vse bolj postajajo pomembni predvsem na strani ponudbe za cene potrošniškega blaga. Globalizacija povečuje konkurenco in znižuje cene. – Po drugi strani lahko začasno ali dolgotrajno globalno pomanjkanje nekega blaga (npr. nafte ali žita) povzroči pretirano povečanje stopnje inflacije v domačem gospodarstvu. – Glej dezinflacija, povezava med energijo in inflacijo, povezava med nafto in hrano, financializacija, inflacija, osnovna inflacija, razmerje žrtvovanja. – Glej Mesečni bilten ECB, marec 2009, str. 60 in naslednje (Faza dezinflacije v euroobmočju; pregledi).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Dezinflacijski pritisk“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/dezinflacijski-pritisk/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

5 Seitenaufrufe dieser Seite