V Nemčiji nekdanja osrednja institucija hranilnic javnopravnega značaja; v statistiki Bundesbank do leta 1998 imenovana Girozentrale (žiro center). Deželne banke, ki jim je Evropska komisija očitala izkrivljanje konkurence, so trenutno v postopku preoblikovanja. Obstoječa državna jamstva – tako imenovana Gewährträgerhaftung – je bilo treba opustiti do sredine leta 2005. Od takrat se je razvoj spreminjal in njegov konec je težko oceniti. Ni povsem izključeno, da bo Nemčija prej ali slej imela samo eno institucijo (Top-Landesbank). SachsenLB se je morala zaradi krize na področju hipotekarnih posojil združiti z Landesbank Baden-Württemberg. – Deželne banke so dolga leta financirale projekte po dampinških cenah v korist posamezne deželne vlade. Ker bi v nujnih primerih posredovala država, je bila kreditna sposobnost deželnih bank prvovrstna, refinanciranje posojil pa ustrezno poceni. Položaje v izvršnem in nadzornem odboru so večinoma zasedli frakcionisti. V mnogih primerih so ti frakcionisti sanjali o tem, da bi svojo institucijo spremenili v globalnega igralca, namesto da bi skrbeli za posojila v svoji zvezni državi. – Prehod iz privilegirane državne banke v običajno institucijo pa je razkril slabosti v strukturi deželnih bank. Wesdeutsche Landesbank in Landesbank Baden-Württemberg sta v letu 2007 ustvarili po približno 1 milijardo evrov izgube, Bayrische Landesbank pa 1,9 milijarde evrov. V vseh primerih so bile banke prestrukturirane z denarjem davkoplačevalcev. To je preprečilo temeljito reorganizacijo pogosto navidezno zmedenih poslovnih dejavnosti teh institucij, vključno z zmanjšanjem včasih precejšnjih presežnih zmogljivosti. – Glej Aranžiranje, Povezava Blind-Dove, Gaženje denarja, Analiza poslovnega modela, Odgovornost garanta, Gigabanka, Kliring trga, Bančništvo, Učinek sozavarovanja, Zakon o zaščiti pred tveganji, Centralna institucija, Vertikalizacija, Westdeutsche Landesbank, Centralni sklad. – Glej BaFinovo letno poročilo 2002, str. 63 f., BaFinovo letno poročilo 2003, str. 23, str. 91 in naslednje, Letno poročilo BaFin 2004, str. 110 f. (ukrepi za prestrukturiranje), Letno poročilo BaFin 2005, str. 25 f. (opis različnih strategij deželnih bank za prilagoditev novemu pravnemu položaju), Letno poročilo BaFin 2006, str. 19 f. (tudi poslovanje s tujino gre spet naprej), Letno poročilo BaFin 2009, str. 135 f. (prestrukturiranje WestLB; pogoji, ki ogrožajo obstoj HSH Nordbank), Letno poročilo BaFin 2011, str. 159 (na splošno slabe ocene za deželne banke), Letno poročilo BaFin 2013, str. 101 (položaj deželnih bank se je nekoliko izboljšal), ter ustrezno letno poročilo BaFin, poglavje “Nadzor bank, ponudnikov finančnih storitev in plačilnih institucij”.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/