Predlagana politika centralne banke, pri kateri centralna banka ne določi posebnega številčnega cilja za stopnjo inflacije – kot v primeru ECB (inflacijsko ciljanje). Namesto tega določi ciljno območje za raven cene in se zaveže, da bo v določenem časovnem obdobju izravnal odstopanja od tega ciljnega območja. Če se raven cen močno zviša, na primer zaradi cenovnega šoka pri nafti, bi morala centralna banka zmanjšati ponudbo denarja. Če pride do recesije in padanja cen, lahko denarna politika z ukrepi, kot je kvantitativno sproščanje, zagotovi likvidnost in podpre povpraševanje ter tako (morda) upočasni padec. – Prednost takšnega ciljnega gibanja naj bi bila v tem, da bi zmanjšalo negotovost glede prihodnje ravni cen. Slabost so verjetno večja nihanja (oscilacije) stopnje inflacije. Prav tako se dvomi, da bi nadzor ravni cen spodbujal zaupanje v denarno politiko. Poleg tega se je treba vprašati, kje so meje monetarne politike in kje se začne ekonomska politika. Za takšno politiko pa centralna banka – vsaj ECB – nima niti potrebnih instrumentov niti, predvsem, demokratične legitimnosti. – Glej Aktivizem, politika centralne banke, Usmeritev, enostopenjska, Model napovedi inflacije, Ciljanje, Načelo dveh stebrov. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za januar 2010, str. 30 in naslednje (podrobna predstavitev, ki pa je ponekod jezikovno neprivlačna; pregledi; sklici na literaturo).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/