Stranke vzamejo posojilo z nizko obrestno mero pri eni instituciji – na primer pri hranilnici – in deponirajo znesek z višjo obrestno mero pri drugi banki; običajno gre za transakcijo z razliko v obrestni meri. – Zlasti: Vlagatelji v državi z nizkimi obrestnimi merami najemajo posojila v lokalni valuti, na primer JPY, da bi s tem denarjem kupili visoko obrestovane produkte v tujih valutah, na primer USD. Takšni prenosni posli postavljajo meje politiki nizkih obrestnih mer centralne banke. – Ko je ameriška centralna banka Federal Reserve med finančno krizo, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, v gospodarski cikel vlila likvidnost po ničelnih obrestnih merah, so se številni udeleženci na trgu zadolžili in izposojeni denar vložili v donosnejša sredstva po vsem svetu, vključno s podjetniškimi obveznicami in delnicami. Zaradi posledičnega prodajnega pritiska na ameriški dolar je ta oslabel, zato so takšni špekulativni posli zdaj še bolj privlačni. – Načeloma trgovci s prenosnimi vrednostnimi papirji špekulativno vlagajo poceni zbrani denar, po možnosti v delnice, blago in nepremičnine. Izkušnje pa kažejo, da te naložbe takoj opustijo, ko se drugje po svetu pojavi možnost boljšega donosa. Kapital torej ni stalno usmerjen k najboljšemu gostitelju (najugodnejši razporeditvi omejenih virov), temveč išče visok kratkoročni donos. Zato nekateri pozivajo, da je treba razlike v obrestnih merah preprečiti z ustreznimi sredstvi, kot je zlasti nadzor nad kapitalom. – To postane nevarno, ko se potencial “flyback”, ki se je nakopičil zaradi kopičenja valutnih prenosnih trgovalnih pozicij, nenadoma izprazni, tj. ko prenosni trgovalci v naglici preidejo z ene valute na drugo. To lahko sproži izjemna nihanja deviznih tečajev, ki imajo daljnosežne posledice za zunanjo trgovino in s tem za gospodarstvo kot celoto. – Glej arbitraža, denarni depozit, lovljenje zmagovalcev, triletna ponudba, denar, poceni, monetarna transformacija, prostorski, presežna ponudba denarja, denar, vroč, kapitalski nadzor, indeks MSCI, politika nizkih obrestnih mer, ničelna obrestna mera, kvantitativno sproščanje, lovljenje donosa, represija, finančna, prikrita politika, spodbuda za obrestne mere, razlika v obrestnih merah, obrestna mera, ohranjena nizka. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz julija 2005, str. 43 in dalje (razlaga strategij; sedemletni graf; reference), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz februarja 2007, str. 32 in dalje (primerjava donosov pri trgovanju s prenosom in valutnimi terminskimi pogodbami), Mesečno poročilo ECB iz marca 2010, str. 101 ff. (dejavnosti prenosnih poslov od leta 2004; pregledi), Poročilo o finančni stabilnosti 2010, str. 41: pregled valutnih prenosnih poslov), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz julija 2014, str. 18 f. (transakcije, določene z deviznim tečajem: reference).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/