V splošnem gre za nadomestilo, bonus, posebno plačilo, ki ga pogodbena stranka izplača kot kredit, zlasti – podjetje, v tem primeru popust ali denar za oglaševanje, – zavarovalnica, v tem primeru dokazilo o rednih obiskih pri zobozdravniku, ali – država, v tem primeru subvencija podjetjem, ki ponujajo vajeništvo mladim s slabimi ocenami, v žargonu znana kot “premija za lutke”. – Izredna dividenda (melon), ki jo izplača delniška družba. – Izplačilo, ki se poleg običajne plače izplača vodilnim delavcem podjetja na splošno in zlasti banke; prvotno je bilo izplačilo dobička, danes pa se pogosto izplačuje neodvisno od dobička. Leta 2008 je na primer Union Bank of Switzerland (UBS: največja švicarska banka, dejavna na svetovni ravni) med finančno krizo, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, utrpela izgubo v višini 19,7 milijarde švicarskih frankov in jo je morala med drugim rešiti švicarska država z začetnim zneskom 6 milijard frankov. Kljub temu so vodilni delavci prejeli 2,2 milijarde švicarskih frankov nagrad. V ZDA se nagrade v finančnem sektorju običajno ne izplačujejo od dobička, temveč od prometa, zato lahko institucije izplačujejo (visoke) nagrade, tudi če so imele izgubo. – Generalni državni tožilec ZDA je poleti 2009 izračunal, da je morala država leta 2008 nove največje banke v ZDA rešiti s skupno 175 milijardami USD. V tem kriznem letu pa je bilo vodilnim delavcem izplačanih za nekaj več kot 32 milijard USD nagrad. Skoraj vsak peti dolar državne pomoči se je tako iz denarnic davkoplačevalcev prenesel na račune bankirjev. Zato so v nekaterih državah upravičeno odredili, da se pri nagrajevanju v finančnem sektorju ne smejo več upoštevati pretekli “uspehi” posameznikov ali ekip, temveč je treba upoštevati tudi prihodnjo uspešnost in jih zato izplačevati le za nazaj. – Bonitetni sistemi so bili na splošno usmerjeni le v kratkoročni uspeh. Zato je bilo povsem racionalno, da je bančnik prevzel najvišja tveganja, da bi dosegel visoke donose in prejel ustrezne bonuse (“hitri denar”). V primeru neuspeha je bančnik prejel le svojo osnovno plačo. To je odličen primer, kako omejitev odgovornosti vodi v neodgovorno poslovno ravnanje (nepremišljeno poslovanje). – V primeru certifikatov dobiček, do katerega je kupec pogodbeno upravičen. – Glej naložbena odgovornost, spodbujevalna shema, bančni očitek, plačilo, bonus, zgornja meja bonusa, bonusna shema, bonusna shema Citigroup, fiksna provizija, zajamčena provizija, nadomestilo, stisk roke, zlata, visok potencial, hiter denar, provizija, vroča točka, shema nagrajevanja institucij, lovska provizija, nizki izvajalci, prejemki vodstva, zloraba, milijonski grob, odgovornost zaposlenih, moralno tveganje, bonus, povračilo, denar za spanje, sranje, bonus, prevelik, da bi rešil načelo, premalo uspešni, prejemki, sistem prejemkov, absorpcija izgube, osebni, ureditev prejemkov v zavarovalništvu. Predrevizija, prejemki izvršnega odbora, trgovanje z limonami. – Prim. letno poročilo BaFin za leto 2009, str. 252 (nadzorni organ svojim zaposlenim razdeli tudi izdatne bonuse), letno poročilo BaFin za leto 2013, str. 106 (pomanjkljivosti pri reviziji sistemov prejemkov).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/