Beveridgeova krivulja

Priljubljen graf, ki ponazarja ravnovesje na trgu dela v smislu prostih delovnih mest in brezposelnosti. Centralne banke so običajno previdne glede pomena Beveridgeove krivulje. Razlog za to je, da je nacionalno gospodarstvo obravnavano kot točka; vsaj v osnovnem modelu niso upoštevane niti velike regionalne razlike, vendar primerjajte na primer ZDA z Luksemburgom, in da so bili in še vedno so statistični podatki o prostih delovnih mestih netočni, ker se vsa prosta delovna mesta ne sporočajo organom za delo in je zato podatkovna osnova za izračun negotova. – Glej Okunschov zakon, indeks oglasov za delo, povezavo med rastjo in zaposlenostjo. – Glej Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za april 2011, str. 40 in naslednje (Beveridgeova krivulja in sektorske/regionalne strukturne spremembe; pregledi; reference).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Beveridgeova krivulja“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/beveridgeova-krivulja/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

3 Seitenaufrufe dieser Seite