Bančna tajnost

Zaščita komitenta banke pred informacijami, ki jih banka posreduje tretjim osebam, vključno z (davčnimi) organi. To je v posameznih državah zagotovljeno v različnem obsegu. – V Švici je bančna tajnost zapisana trojno, in sicer – v civilnem zakoniku (zasebnost), – v obligacijskem zakoniku (pogodbeno razmerje med stranko in banko) in – v zakonu o bančništvu in borzi (od leta 1934 uradno kaznivo dejanje: kršitev bančne tajnosti se kaznuje po uradni dolžnosti, tudi če se ne pojavi zasebni tožnik); to je bil glavni razlog za položaj Švice kot mednarodnega finančnega centra. – V Nemčiji so organi pooblaščeni za poizvedovanje po računih; zvezno ustavno sodišče je julija 2007 izrecno potrdilo, da je to zakonito. V tujini nemška tajna služba (Bundesnachrichtendienst) deluje v nasprotju z zakonodajo zadevnih držav, kot se je februarja 2008 zgodilo v primeru Kneževine Lihtenštajn, ki je popolnoma nemočna proti svoji veliki sosedi. – Glej slaba volja, bančni podatki, züriški škrati, helvetofobija, obveznost preverjanja identitete, razkritje računa, zamrznitev računa, račun, lažno, obveznost obveščanja o podatkih o stranki, nominiranec, registracijski denar, slamnati mož, zaupnost, otok obresti. – Glej Letno poročilo BaFin za leto 2005, str. 186 (število in stranke, ki so iskale račune), str. 187 (od 1. aprila 2005 tudi razkritje za potrebe davčnih organov) in ustrezno letno poročilo BaFin.

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/