Razmerje med razpoložljivimi sredstvi in stabilnimi sredstvi, ki jih zahtevajo nadzorni organi. Namen NSFR je zagotoviti, da institucije niso pretirano odvisne od kratkoročnih in s tem razmeroma zelo nihajočih (volatilnih) virov refinanciranja, ki so težko predvidljivi (nepredvidljivi). Z drugimi besedami, ustvarjena je spodbuda za večjo uporabo dolgoročnih virov refinanciranja. – Med finančno krizo, ki je nastala zaradi krize hipotekarnih posojil, je postalo jasno, da veliko ozko grlo na finančnem trgu ni predvsem kapital, temveč sposobnost prodaje sredstev in njihove pretvorbe v denar v neugodnih tržnih razmerah. Zato morajo banke v EU do začetka leta 2019 – prvotno je bil predviden konec leta 2012 – večino svojih likvidnostnih rezerv – in sicer nad 50 odstotkov, vendar ne pod 50 odstotki – hraniti v trdnem lastniškem kapitalu. Preostali del lahko sestavljajo gotovina, državne obveznice, visokokakovostne podjetniške obveznice in krite obveznice, kot so Pfandbriefe. V primeru državnih obveznic se je pojavila zahteva, da se priznajo samo visoko kreditno sposobni vrednostni papirji, tj. vrednostni papirji takšnih držav, ki so po razumnem objektivnem premisleku in oceni vlagateljev tudi sposobne in pripravljene odplačati najeta posojila. To temelji na časovnem obdobju dvanajstih mesecev. – Glej količnik likvidnostnega kritja, likvidnostni krizni načrt, likvidnostni blažilnik, likvidnostno tveganje, likvidnostni šok, ureditev likvidnosti, tvegana likvidnost, varnostne rezerve, hitri količnik. Solventnost, nadzor solventnosti, pristop na podlagi stanja, scenariji, izjemni. – Glej Letno poročilo BaFin za leto 2008, str. 51 (CEBS poziva k (Pravila za upravljanje likvidnostnega tveganja), Mesečni bilten ECB, julij 2009, str. 17 in naslednje (Tendence k povečanju likvidnostne rezerve v času finančne krize; pregledi), Letno poročilo Deutsche Bundesbank 2009, str. 99 (likvidnostna rezerva kot zaščita pred sistemsko krizo), Letno poročilo 2009 BaFin, str. 51 (priporočila CEBS o ustrezni ravni in sestavi likvidnostne rezerve), Letno poročilo 2010 BaFin, str. 137 (podrobni predpisi v okviru spremembe MaRisk 2010), Letno poročilo 2011 BaFin, str. 66 (specifikacija podrobnosti izračuna) ter ustrezno letno poročilo BaFin, poglavje “Nadzor bank, ponudnikov finančnih storitev in plačilnih institucij”, Mesečno poročilo ECB iz aprila 2013, str. 86 (opredelitev), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 2013, str. 63 f (zahteve za upravljanje likvidnosti institucij v okviru Basla III), Poročilo o finančni stabilnosti 2013, str. 105 (NSFR ne izključuje, da nacionalni nadzorni organi določijo dodatne zavezujoče količnike likvidnosti).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/