Poslovanje, pri katerem police kupi imetnik police in jih prenese na druge. Osnovno razlikovanje je med trgovanjem na ameriškem, britanskem in nemškem sekundarnem trgu. Ti trije sekundarni trgi imajo deloma zelo različne značilnosti. – Življenjsko zavarovanje se v ZDA – za razliko od Nemčije – v prvi vrsti ne uporablja za zavarovanje za primer starosti, temveč za zavarovanje za primer smrti. Predvsem starejši in bolni zavarovanci lahko svoje police prodajo predčasno. Prodajalec pridobi s predčasnim izplačilom privarčevanega zneska, ki ga lahko uporabi na primer za stroške zdravljenja. Tisti, ki kupijo takšno polico življenjskega zavarovanja, se vpišejo v polico kot upravičenci in prevzamejo vse obveznosti plačila. Ko zavarovana oseba umre, prejme izplačilo za primer smrti. Donos se meri z razliko med zneskom, ki se izplača ob smrti, in plačano nakupno ceno ter plačanimi premijami. Izračun donosa temelji na strokovnih mnenjih zdravstvenih ustanov. – Podobno kot v Nemčiji se na sekundarnem trgu v Združenem kraljestvu trguje z zavarovalnimi policami (traded endowment policies, TEP). Te police zagotavljajo izplačilo v primeru preživetja, vendar jih imetniki lahko prodajo na sekundarnem trgu pred koncem pogodbenega obdobja. Donos TEP sestavljajo – dejanska zajamčena zavarovalna vsota, – izplačila letnih bonusov, ki so prav tako zajamčeni po svoji višini, in – spremenljivi končni bonus. Za razliko od Nemčije lahko britanske življenjske zavarovalnice na kapitalskem trgu prevzemajo veliko večja tveganja, kar povzroča večjo nestanovitnost tveganja. – Na nemškem sekundarnem trgu življenjskih zavarovanj je mogoče trgovati tudi z naložbenimi policami v času veljavnosti pogodbe. Prodaja police življenjskega zavarovanja je v primerjavi s prekinitvijo možnost. V tem primeru kupec police kupi zavarovanje za odkupno vrednost in ga nadaljuje namesto prvotnega imetnika police do končne zapadlosti. Kupec ima koristi od uspešnosti police, na primer s plačilom terminskih bonusov ob koncu pogodbe. Prodajalec ima v primerjavi z odpovedjo sprva dodano finančno vrednost. Poleg tega zaradi stalnega plačevanja premij na začetku obdrži preostalo nadomestilo za primer smrti, ki pa se sčasoma zmanjšuje. Polica na sekundarnem trgu je nato čisti naložbeni produkt, ki ga lahko kupijo zasebni in institucionalni vlagatelji. – Mednarodni sekundarni trg življenjskih zavarovanj v Nemčiji institucionalno zastopa Bundesverband Vermögensanlagen im Zweitmarkt für Lebensversicherungen (BVZL) v Münchnu. – Nakup polic življenjskega zavarovanja v okviru nadaljevanja istega zavarovanja, tj. sam nakup polic življenjskega zavarovanja, ni poslovna dejavnost, za katero je v skladu z nemškim zakonom o bančništvu (KWG) potrebno dovoljenje. Tudi preprodaja takšnih polic življenjskega zavarovanja tretjim osebam ni poslovna dejavnost, za katero je v skladu z zakonom KWG potrebno dovoljenje. Zato takšnih ponudnikov sekundarnega trga ne nadzoruje Zvezni organ za finančni nadzor. V zvezi z rabljenimi policami življenjskega zavarovanja BaFin v prvi vrsti presoja, ali se bančno poslovanje izvaja brez dovoljenja. – Glej izmenjavo polic, posojilo polic. – Glej Letno poročilo BaFin 2009, str. 229 (netransparentno strukturiranje ustreznih pogodb), Letno poročilo BaFin 2012, str. 214 f. (vprašanja o dovoljenju za ustrezne transakcije) ter ustrezno Letno poročilo BaFin, poglavje “Medsektorske naloge”.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/