Novembra 2010 je bila Irska, članica EMU, na robu državnega bankrota. Po finančni krizi, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, je morala vlada države v več letih porabiti več kot tretjino državnih prihodkov za reševanje domačih bank. Do konca leta 2010 so se slaba posojila šestih najpomembnejših irskih bank zbrala v višini približno polovice gospodarske proizvodnje države. Ob koncu leta 2010 so imele nemške institucije terjatve do irskih posojilojemalcev v višini več kot 25 milijard EUR. Evropski stabilizacijski mehanizem je bil prisiljen pomagati Irski. Država je od EU in Mednarodnega denarnega sklada prejela posojilo v višini 85 milijard EUR. – Irske javne finance so bile pred krizo v dobrem stanju. Država je postala ranljiva zaradi nadaljnje napačne razporeditve kapitala, zlasti v gradbeništvo, ki je močno presegalo povpraševanje, in v napihnjen finančni sektor. – Po drugi strani pa je irska kriza v Nemčiji povzročila močan pritisk na osnovna čustva prebivalstva, da se izključi finančna pomoč drugim državam; zlasti ko je postalo znano, da je kljub krizi na Irskem dohodek na prebivalca v Dublinu višji kot v Berlinu. – Decembra 2013 je Irska lahko izstopila iz evropskega stabilizacijskega mehanizma; zaradi ciljno usmerjene varčevalne politike so se gospodarski podatki precej izboljšali. Irska centralna banka je sicer v svoj portfelj prevzela slabe terjatve propadlih bank v višini več kot dvajset odstotkov irskega nacionalnega proizvoda. – Leta 2014 se je celo v uglednih medijih pojavilo veliko poročil, da je bila Irska leta 2010 finančno trdna. Nekatere mahinacije so želele državo onesposobiti in jo narediti popolnoma odvisno od evropskih institucij, pri čemer je bila ECB v tej igri pripisana zlobna vloga. ECB je v začetku novembra 2014 objavila svoje dosjeje o irski krizi, kar je bila poteza brez primere. Nedvomno trdijo, da je bila Irska leta 2010 v hudi domači gospodarski krizi in je zaprosila za pomoč iz evropskega stabilizacijskega mehanizma in ECB, brez katere pomoči bi država zdrsnila v državni bankrot. – Glej reševanje, igra krivde, ClubMed, evroobveznice, skupni, Eurostat, izhod, Finska, grška kriza, neplačilo, problem Minhas-Gerais, moralno tveganje, načrt C, portugalska kriza, država v senci, solidarnost, finančni, stabilizacijski mehanizem, evropski, Pakt stabilnosti in rasti, temeljna napaka, državni dolg, učinki, statistični organ, transferna unija, redistribucija. centralnobančna posledica, povezava dolga in produktivnosti, teorije zarote, dvosmerna možnost. – Glej Mesečni bilten ECB, december 2010, str. 89 in naslednje (pomoč Irski v spletu drugih pomoči).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/