Nenehna, vztrajna in znatna rast cen, rast na borzah, ki jo spodbujajo ustrezna pričakovanja, zlasti na – delniških trgih (borzni balon; tudi tu zlasti za delnice mladih podjetij) – nepremičninah ali – blagu (plemenite kovine, tulipani) ali – v zvezi z nekaterimi terminskimi pogodbami, kot so terminske pogodbe za nafto in zemeljski plin). Posledica tega je, da se tržna cena zadevnega sredstva vse bolj oddaljuje od njegove prave vrednosti (cene, ki bi se izvajala v običajnih pogojih povpraševanja in ponudbe). – Ker to vodi v napačno razporeditev kapitala – denar in s tem proizvodni dejavniki ne pridejo več v roke najboljšega gospodarja (v najugodnejšo razporeditev omejenih virov) – se špekulativni mehurčki upravičeno štejejo za škodljive za gospodarstvo. Praviloma jih ni mogoče prebosti niti z nadzornimi ukrepi niti s sredstvi politike centralne banke, še posebej zato, ker tudi centralna banka pogosto prepozna mehurček šele takrat, ko je počil. Kot je razvidno iz številnih primerov iz finančne zgodovine, vlagateljev s skoraj vročičnimi pričakovanji na trgu ne odvrne nič in nihče (pravilo je: dokler igra glasba, moraš plesati). Tudi če bi centralna banka lahko brez dvoma v realnem času zaznala špekulativne balone in z zelo visokimi obrestnimi merami zaustavila nadaljnje nakupe, financirane s krediti, se je treba zavedati, da visoka raven obrestnih mer neizogibno upočasnjuje vse naložbe in s tem zavira tehnični napredek. – Empirično je bilo dokazano, da mehurčki pri katerem koli premoženju povzročijo, da gospodinjstva likvidirajo svoje prihranke in se nepremišljeno zadolžujejo. Ko se špekulativni balon razpoči, lahko pride do recesije. Banke bodo namreč utrpele izgube, ker številni vlagatelji ne bodo mogli odplačati posojil, ki so jih najeli za financiranje svojih obveznosti. Zato bodo institucije pretirano zadržane pri odobravanju posojil. – Tudi finančna zgodovina uči, da je od nastanka balona do njegovega razpada na borzah in v nepremičninskem sektorju do zdaj minilo od pet do deset let. – Glej prodajna panika, delniški balon, pospeševalnik, finančni, algoritemsko trgovanje, nakupovanje, centralno bančništvo, medvedji trg, ciklični, balon, stavbno zemljišče, cikel razcveta in padca, borzna mrzlica, razpoloženje na borzi, čiščenje po, zlom, dotcom balon, okrevanje, kratkoročno, faza evforije, financializacija, učinek iger na srečo, bikovski trg hrani bikovski trg, visokoleteči, pogled nazaj, nepremičninski balon, soglasje Jackson Hole, kratkovidnost, naslanjanje na veter, prepoved kratke prodaje, Martinovo načelo, vpogled v trg, centralno bančništvo, množična prodaja, bikovski trg, nizka obrestna mera, pretirano trgovanje, panična prodaja, rally, povratna zanka, vzpon, prodaja, špekulativni balon, prosti jezdec, zlom tulipanov, pretirana izpostavljenost, bujnost, nerazumno, balon sredstev, spodbuda obrestne mere, povratna rast. – Glej Mesečni bilten ECB iz septembra 2004, str. 22 in naslednje (s pomembnimi navedbami literature), Mesečni bilten ECB iz novembra 2010, str. 75 in naslednje (mehurčki cen premoženja; pregledi; številne navedbe literature).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/