Na splošno gre za reševanje z odpisom dolga s strani tretjih oseb (situacija, v kateri se subjektu v stečaju ali skoraj v stečaju, kot je podjetje ali banka, zagotovi sveža injekcija likvidnosti, da bi lahko izpolnil svoje kratkoročne obveznosti). Razlikujemo med – zasebnim reševanjem, pri katerem podjetje, kot je banka, pred insolventnostjo reši druga institucija, centralna banka, država, – domačim reševanjem, pri katerem se plačilna sposobnost državne institucije – občine, okrožja, države, podjetja v državni lasti – prekine s pomočjo drugega javnega organa, in – mednarodnim reševanjem, pri katerem državi pomaga druga država ali mednarodne organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad. – V Pogodbo EU je vgrajena klavzula o prepovedi reševanja (člen 125 PDEU): Skupnost ni odgovorna za dolgove javnih organov v državah članicah. Res je, da so se mnogi že od samega začetka bali, da bi lahko v nujnih primerih izjeme sprejeli z ustreznim sklepom Evropskega parlamenta. – Med finančno krizo, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil leta 2007, se je govorilo o obveznicah, ki bi jih izdala Komisija EU in katerih prihodki bi se prenesli na države, ki same ne uživajo nobenega zaupanja na kapitalskem trgu. ECB je lahko kupovala državne obveznice tudi na sekundarnem trgu – v skladu s Pogodbo EU je to na primarnem trgu izrecno prepovedano -, da bi stabilizirala cene, kar je tudi storila. Vendar so ti ukrepi v nasprotju z duhom klavzule o prepovedi reševanja, ki naj bi preprečevala moralno tveganje na državni ravni. Nacionalne vlade bodo v skušnjavi, da trošijo manj, če bodo lahko računale, da bodo druge članice prevzele del njihovega dolga. Posledica tega bi bila “tekma za fiskalno nedisciplino”, potrebne prilagoditve nacionalnega gospodarstva pa bi se odložile. – Zato bi moral za tovrstno finančno pomoč, ki je vezana na strogo nadzorovane pogoje (pogojenost), ostati odgovoren le Mednarodni denarni sklad (MDS). Na vrhu G20 v Londonu 2. aprila 2009 je bila ta naloga MDS poudarjena, zato so bila finančna sredstva MDS znatno povečana. – Glej mehanizem za reševanje, enoten, posel z AIG, strah, perverzno, domneva, centralno bančništvo, odkupi, centralno bančništvo, aval, banka, sistemski, reševanje bank, reševanje bank, reverzno, bančna unija, prilagoditev bilance stanja, bazuka, jamstvo, prepoved financiranja primanjkljaja, Finska, evroobveznice, skupno, Evropski instrument za finančno stabilizacijo, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, pogojni zahtevek, padec ECB v nemilost, jamstvo, operacije denarnega trga, posojilodajalec v skrajni sili, Države z velikim kapitalom, obveznice z državnim jamstvom, državni razponi, medsebojni pritisk, Kaldor Hicksovo merilo, plačna politika, usklajeno, moralno tveganje, jedrska opcija, načrt C, politična sponka, neizpolnjevanje politike, reševanje, delitev tveganja, ideologija donosa, država v senci, pakt za odplačilo dolga, evropski, varnostna mreža, globalni, enotni glavni likvidnostni konduit, stabilizacijski mehanizem, evropski, sklad za stabilnost, evropski, stand-by kredit, unija transferjev, redistribucija, spodbuda centralne banke, davek na premoženje, Povezava med dolgom in produktivnostjo, zvestoba pogodbi, mehurček zaupanja, dejstvo rasti in dolga, zgodovinsko, monetarna unija 2. dvostranska opcija, prisilna razlastitev, prisilna zamenljiva obveznica. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz maja 2010, str. 12 f., str. 67 f. (kritično o jamstvih v okviru evropskega stabilizacijskega mehanizma).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/