Trg listinjenja

Ponudba in povpraševanje po vseh vrstah instrumentov listinjenja. Načeloma je mogoče listiniti vse, kar obljublja neprekinjen tok plačil, od terjatev iz kreditnih kartic, študentskih posojil do prihodkov na nogometnem stadionu ali v koncertni dvorani. – Težava pri vsakem listinjenju je problem moralnega tveganja. Razlog za to je, da se zmanjša spodbuda banke listiniteljice za spremljanje dolžnika, saj tveganje neplačila nosijo kupci listinjenih vrednostnih papirjev. – V finančni krizi, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, je trg listinjenja skoraj popolnoma usahnil, saj so pomembni kupci kreditnih tveganj med krizo prenehali izpolnjevati svoje obveznosti. Med njimi so bile predvsem zunajbilančne družbe s posebnim namenom in zavarovalnice v ZDA. Za oba so bili uvedeni strožji nadzorni predpisi. Poleg tega se je zmanjšalo zaupanje kupcev v zanesljivost zunanjih bonitetnih ocen, zahteve glede kakovosti takšnih vrednostnih papirjev pa so se močno povečale. Poleg tega so regulatorji povečali tudi delež posojil, ki jih morajo banke same imeti v trgovalni knjigi. – V ZDA sta centralna banka in vlada okrepili trg listinjenja z obsežnimi nakupnimi programi, saj naj bi ta kanal refinanciranja tam igral daljnosežno in odločilno vlogo. – Glej odsotnost kapitalizma, sredstva, nelikvidna, vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem, razdolžitev, diamantna teza, nebanka, učinek podmornice, listinjenje, zadržanje listinjenih vrednostnih papirjev, pritožbe potrošnikov, struktura listinjenja. – Prim. mesečno poročilo nemške centralne banke Bundesbank iz marca 2006, str. 38 in naslednje (s pregledom posameznih segmentov), str. 40 (primerjava glavnih vrst listinjenja, s katerimi se trguje), letno poročilo BaFin za leto 2007, str. 18 (razprodaja na trgu listinjenja zaradi krize hipotekarnih posojil), letno poročilo BaFin za leto 2009, str. 131 (kriza pri listinjenih vrednostnih papirjih vpliva tudi na Pfandbrief), letno poročilo BaFin za leto 2010, str. 170 in naslednje (tu tudi pregled odbitnih postavk listinjenih vrednostnih papirjev). (tu tudi pregled deležev v listinjenju) ter ustrezno letno poročilo BaFin, poglavje “Nadzor bank, ponudnikov finančnih storitev in plačilnih institucij”, Poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 75 (trg listinjenja v Nemčiji od leta 2000 na splošno in po delih), Letno poročilo 2012 BaFin, str. 54 f. (nadzorni ukrepi), Poročilo o finančni stabilnosti 2013, str. 64 f. (banke dosledno zmanjšujejo deleže listinjenja; podroben pregled 2009-2013).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/