Struktura listinjenja

Banka in v tem kontekstu pogosto imenovana originator ali banka originatorka – poveže veliko število kreditnih razmerij v skupino (portfelj), – s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti loči kreditno tveganje, preden ga prenese na vlagatelje – v večjih paketih (poolih; paketih). Pred tem – banka izvora prenese kreditna tveganja na neodvisno namensko družbo (SPV, tudi: conduit). Kreditno tveganje portfelja je tako ločeno od originatorja. V nasprotju z listinjenjem s pravo prodajo pa ne pride do neposredne prodaje terjatev namenski družbi, temveč referenčna sredstva ostanejo v bilanci banke originatorke. Namesto tega vlagatelj zdaj pridobi dolžniške vrednostne papirje (kreditno vezane obveznice, CLN), ki jih izda namenska družba, in tako prevzame kreditna tveganja iz referenčnega premoženja. Družba s posebnim namenom investira – izkupiček na kapitalskem trgu kot jamstvo za plačila vlagatelju. – Tranše kreditno vezanih obveznic, ki jih izda namenska družba, so strukturirane po načelu slapa (načelo podrejenosti) glede na vrstni red udeležbe pri izgubi, običajno v treh ravneh: tranša prve izgube, mezzanin in tranša višje stopnje. V skladu s tem je zadevna tranša udeležena pri izgubah iz referenčnega premoženja šele, ko so izčrpane vse tranše, ki so ji podrejene. S to strukturo listinjenja tranše višjega ranga običajno dosežejo prvovrstno bonitetno oceno. – Zaradi nalaganja tveganj, zlasti pri nenadzorovanih nasprotnih strankah, kot so hedge skladi po vsem svetu, ni več znano, kdo je končni nosilec teh tveganj. Tveganja koncentracije so se lahko pojavila tudi med novimi nosilci tveganja, kar se je jasno pokazalo v krizi hipotekarnih posojil in poznejši finančni krizi. To se zgodi, kadar so stališča preveč enostranska. V primeru Deutsche Industriekreditbank in Sachsen LB so bili to na koncu skoraj izključno nezadostno zavarovani vrednostni papirji iz stanovanjskih posojil v ZDA. Nepričakovana sinhronizacija neplačila referenčnih sredstev v zadevnem portfelju nato zelo enostavno povzroči šok. – Glej sredstva, nelikvidna sredstva, praksa “kupi in drži”, klavzula o povračilu, posojilo v primerjavi s papirjem, Diamondova teza, listinjenje z enim samim originatorjem, odplačilo, equity kicker, tranša prve izgube, kreditni izvedeni finančni instrument, podaljšanje kredita, propad kreditnih kartic, mezzanin kapital, moralno tveganje, strategija originate-to-distribute, originator, pool, reintermediacija, repakiranje, možnost repatriacije, učinek nazadovanja, enotni centralni likvidnostni konduit, debelina tranše, listinjenje s pravo prodajo, učinek podmornice, listinjenje, listinjenje, tradicionalno, zadržanje listinjenja, cesija. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz aprila 2004, str. 27 in naslednje, mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz oktobra 2005, str. 87 (Izdaje podrejenih obveznosti nemških bank v letih 1990-2004), letno poročilo BaFin 2013, str. 89 in naslednje (Razčlenjene pozicije listinjenja nemških bank).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/