Načelo “Too big to fail” (Prevelik, da bi propadel)

Mnenje, da je podjetje in zlasti banka imuna na insolventnost nad določeno – kako izmerjeno? – velikost je odporna proti plačilni nesposobnosti. – V primeru banke se še posebej upošteva, v kolikšni meri je institucija tako tesno povezana s preostalo panogo, da bi njen propad ogrozil stabilnost finančnega sistema kot celote. Ker pa so te banke odvisne od države, ki jih bo rešila v nujnih primerih, so v skušnjavi, da prevzamejo veliko preveč tveganja. – Dejansko se je izkazalo, da vlade – kot v Angliji v zvezi s propadom banke Northern Rock in v Nemčiji s Hypo Real Estate – ali centralne banke, kot v ZDA v zvezi s hipotekarno banko Bear Stearns, ki je bila na robu propada med krizo hipotekarnih posojil marca 2008 – posredujejo, da bi preprečile večjo gospodarsko škodo. – Vendar pa to koristi zelo velikim institucijam, ki so dejavne po vsej Evropi ali celo po vsem svetu. Podpora sistemski banki je namreč enaka tihi subvenciji in vodi v izkrivljanje konkurence v škodo manjših ali dobro financiranih institucij. Poleg tega lahko sistemska banka upa na večje zaupanje, saj stranke v primeru krize pričakujejo pomoč. Banka – zato tudi prejme veliko vlog od vlagateljev, kar zmanjša njene stroške refinanciranja. Poleg tega se pojavi že omenjeni problem moralnega tveganja; sistemska banka postane manj previdna pri svoji poslovni politiki, če se zaveda pomoči države – natančneje: davkoplačevalcev. – Za preprečevanje teh procesov je bilo izvedenih veliko premislekov. V središču je predlog, da organi hitro in nemoteno ločijo dele, ki so ključni za finančni sistem – predvsem obveznosti finančnih institucij do drugih, ki izhajajo iz trgovanja ali kreditnih linij – in jih prenesejo na nov subjekt. Preostali del institucije bi lahko postal insolventen. – Poleg tega je bilo zahtevano, da mora institucija s povečevanjem svoje velikosti izpolnjevati vse večje zahteve glede lastniškega kapitala in likvidnostnih blažilnikov. To pomeni, da se povečanju prihodkov zaradi vse večje velikosti ali globalne medsebojne povezanosti (ekonomija obsega, ekonomija kompleksnosti) neizogibno izničijo neugodnosti nadzora (disekonomija). – Glej mehanizem za reševanje, enoten, bančni nadzor, evropski, reševanje bank z reševanjem, obratno, zakon o reševanju bank z reševanjem, bančna triaža, bančni testament, stečaj Bear Stearns, skupine za krizno upravljanje, zmanjševanje števila zaposlenih, odločitev za vsak primer posebej, zaupanje v velikost, megamanija, minimalne zahteve za pripravo načrtov sanacije, moralno tveganje, deželni bankirji, reševanje, tveganje, sistemsko, Sifijev oligopol, sklad za stabilnost, evropski, Tina, načelo “prevelik, da bi se rešil”, dajatev na premoženje, zaupanje, prisilno zamenljiva obveznica. – Glej Poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 98 (nadaljnje nevarnosti zaradi propada globalno povezanih institucij).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Comments

So empty here ... leave a comment!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Sidebar