Listinjenje

Na splošno pretvorba netržnih sredstev katere koli vrste v tržne vrednostne papirje (proces pretvorbe netržnih sredstev v tržne vrednostne papirje). – Banke združujejo terjatve iz danih posojil v dolžniške vrednostne papirje, ki jih prodajajo vlagateljem. – Banke izdajajo potrdila za tuje delnice, ki ne kotirajo na domači borzi, s čimer omogočajo trgovanje z njimi na domačem trgu in v domači valuti (potrdilo o delnicah). – Vrednostni papirji za terjatve ali obveznosti se izdajajo in izmenjujejo zunaj bank. Na ta način podjetja in javni proračuni svoje potrebe po dolžniškem kapitalu manj zadovoljujejo z najemanjem posojil pri bankah. – Banke in v tej funkciji originatorji prenesejo terjatve do posojilojemalcev na namensko družbo (listinjenje pri prodaji) ali pa celotno tveganje prenesejo na kupce z izdajo kreditno vezanih obveznic (sintetično listinjenje). Ker so zaradi tega – udeleženci, ki prodajajo in prevzemajo tveganja, celo na mednarodni ravni in – bankam ni bilo treba imeti lastniškega kapitala za prenesene terjatve, je zlasti ta oblika listinjenja v središču pozornosti nadzornih organov. – Po drugi strani pa udeležba namenske družbe zagotavlja, da bodo v primeru insolventnosti originatorja sredstva, ki jih ima namenska družba, še naprej na voljo in da bodo plačila izvedena v nespremenjeni obliki, tako da bodo imetniki listinjenih vrednostnih papirjev ustrezno servisirani. Kreditna kakovost vrednostnih papirjev, ki jih izda SDT, tako ni odvisna od likvidnosti originatorja, kar načeloma zmanjšuje tveganje v zvezi z vrednostnimi papirji listinjenja (prodaja velikega svežnja terjatev s strani subjekta [originatorja] – ki te terjatve v okviru svojega poslovanja prenese na subjekt s posebnim namenom [SPE], ki je oddaljen od stečaja – na način, ki se šteje za pravo prodajo [vs. zavarovano posojilo] in – je namenjeno doseganju določenih rezultatov za računovodske namene ter zaščiti terjatev pred terjatvami upnikov originatorja ter – izdaji dolžniških vrednostnih papirjev in prodaji s strani SPE [izdajatelja], bodisi v okviru zasebne ali javne ponudbe, – ki so nato poplačani iz prihodkov terjatev – in zavarovani z njimi; – ko je listinjenje zaključeno, se sredstva stečejo od kupcev vrednostnih papirjev [vlagateljev: običajno bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov] k izdajatelju in – od izdajatelja k originatorju. Vse te transakcije potekajo praktično sočasno). – Glej odsotnost kapitalizma, delniško potrdilo, ameriška potrdila o deponiranju, vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem, vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem Vrednostni papirji – zavarovane dolžniške obveznosti, odstopi, zunaj borze, kreditna izboljšava, praksa “kupi in drži”, klavzula o vračilu, zavarovane dolžniške obveznosti, zamenjava kreditnega tveganja, kvadratna zamenjava kreditnega tveganja, prodaja posojil, posojilo za papir, poravnava, diamantna teza, kapitalski kicker, razvojni proces, iterativno, tranša prve izgube, skupna skupina za listinjenje, listinjenje posojil, izvedeni finančni instrument na posojilo, podaljšanje posojila, fiasko kreditnih kartic, strategija KVV, likvidnostno posojilo, mezzanine tranša, nebanke, strategija originate-to-distribute, pobuda PayGreen, ponovno posredovanje, prepakiranje, vrednostni papirji, zavarovani s stanovanjsko hipoteko, portfeljsko zavarovanje, možnost repatriacije, učinek povratnega učinka, nadrejena tranša, enotni centralni likvidnostni sklad, pobuda true sales, učinek podmornice, podpora, tiho, listinjenje, tradicionalno, trg listinjenja, zadržanje listinjenja, struktura listinjenja, umetnost pakiranja, zamrznitev obrestnih mer, namensko podjetje. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za september 2004, str. 84 in naslednje (str. 86: tabela uteži tveganja za listinjenja po Baslu II), mesečno poročilo ECB za september 2005, str. 20 in naslednje (tam tudi [jezikovno neprivlačne] razlage in diagrami o listinjenju posojil), mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za marec 2006, str. 38 in naslednje; str. 56 in naslednje. (v zvezi z Baslom II), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2006, str. 82 in naslednje (obvezno kapitalsko kritje pozicij listinjenja, str. 84: pregled določanja uteži tveganja listinjenja), Mesečno poročilo ECB iz februarja 2008, str. 90 (pregled strank, vključenih v listinjenje), Letno poročilo BaFin za leto 2008, str. 55 (zahteve za zadržanje), Letno poročilo BaFin za leto 2009, str. 154 in naslednje. (knjigovodska vrednost 213 milijard EUR pozicij listinjenja nemških bank ob koncu leta 2009; pregled po razredih sredstev), BaFinovo letno poročilo 2010, str. 124 f. (novi predpisi po direktivi o kapitalski ustreznosti), BaFinovo letno poročilo 2011, str. 170 ff. (upadanje obsega listinjenja: str. 171: pregled portfeljev listinjenja po vrsti zavarovanja, str. 172: po regionalni porazdelitvi zavarovanj), BaFinovo letno poročilo 2012, str. 154 in dalje (pregledi, razdeljeni tudi po vrsti zavarovanja) ter ustrezno letno poročilo BaFin, poglavje “Nadzor bank, ponudnikov finančnih storitev in plačilnih institucij”, Mesečno poročilo ECB iz oktobra 2011, str. 79 in dalje (listinjenja in izdaje dolžniških vrednostnih papirjev s strani bank od leta 2000), Mesečno poročilo ECB iz januarja 2012, str. 73 in dalje (statistični zajem in klasifikacija listinjenj v okviru denarne politike).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/