Doktrina ničelne meje obresti (teorija ničelne meje obresti)

Doktrina, da je centralna banka nemočna, ko zniža obrestno mero na nič. – Ta trditev je jasno empirično ovržena. Obrestna mera namreč ni edini način, kako denarna politika vpliva na gospodarstvo. Med finančno krizo, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, so centralne banke s pomočjo kvantitativnega sproščanja ciljno usmerjeno dovajale likvidnost na medbančni trg, ki je kljub ničelni obrestni meri skoraj povsem usahnil, in tako temeljito podprle sposobnost bank za dajanje posojil. Drugo vprašanje je seveda, kam so šla bančna posojila; v kriznih državah EMU žal najmanj za izboljšanje konkurenčnosti. – Zahteva, ki izhaja iz lažne doktrine o ničelni obrestni meri – spomladi 2010 jo je v popolno grozo nacionalnih ekonomistov in centralnih bankirjev predstavil celo Mednarodni denarni sklad -, da morajo centralne banke dovoliti višjo stopnjo inflacije, da bi tako dosegle širši razpon v politiki obrestnih mer, je nepremišljena. Stabilnost cen, tj. ohranjanje merske lastnosti denarja, je pomembna javna dobrina, nenazadnje tudi za socialno kohezijo. – Glej razlastitev, mraz, razdrobljenost, monetarna stabilnost, negativna obrestna mera, represija, finančna.

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/